SEMINARJI JAVNI SEKTOR

Seminarji potekajo v Mariboru in Ljubljani

POSTOPEK VOLITEV IN DELO SVETA ZAVODA TER POSTOPEK IMENOVANJA RAVNATELJA oz. DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA

Postopek volitev in odpoklica predstavnikov delavcev v svete zavodov in delo svetov javnih zavodov postaja iz dneva v dan bolj zapleteno. Zapletajo ga vsemogoči interesi in vpletanja lokalne, pa tudi širše politike. Iz prakse je zaznati, da ob obstruktivnih ravnanjih, celo lokalnih ali državnih institucij, postanejo strokovni delavci nemočni.

Delo sveta zavoda je potrebno urediti s poslovnikom, prav tako pa je modro z internim aktom urediti volitve predstavnikov delavcev v svet.

Najpogostejši zapleti pri delu svetov zavodov se seveda porajajo v postopkih imenovanja ravnatelja oz. direktorja, v katere vse pogosteje posegajo take ali drugačne, pretežno politično podprte, struje. V teh postopkih zaradi nedorečenosti pravil procesnih ravnanj sveti pogosto zaidejo na področje pravnih marginalij.

Velik problem pri delu svetov in imenovanju ravnatelja oz. direktorja je nasprotje interesov, ko član sveta ali celo njegov predsednik kandidira za ravnatelja oz. direktorja. V takih primerih se mora kandidat izločiti ali pa ga mora iz postopka imenovanja ravnatelja oz. direktorja izločiti svet zavoda.

Neredko v praksi prihaja do problemov v zvezi z vodenjem sveta zavoda in vlogo predsednika sveta. V praksi poznamo primere, ko predsednik sveta poskuša postati subordinator ali celo nadrejen ravnatelju oz. direktorju zavoda, na drugi strani pa so znani primeri, ko je predsednik sveta povsem pasiven.

Pretežni večini zapletov, zlasti postopkovne narave, se je mogoče uspešno izogniti ob poznavanju obstoječih predpisov in ob ustrezni ureditvi v interni normativi. To pa je potrebno doseči še pred nastopom težav, ob njihovem nastopu obstaja tveganje, da rešitve ne bodo idealne oziroma racionalne… več o seminarju

PLAČE, NADOMESTILA PLAČ, DRUGI PREJEMKI, POVRAČILA STROŠKOV TER PROBLEMATIKA MINIMALNIH PLAČ PO 1. 1. 2020

V zadnjih letih je bilo uveljavljenih veliko novih predpisov in sprememb predpisov, ki segajo na področje plač in plačevanja obveznosti iz plač ter povračil stroškov in drugih prejemkov iz DR (ZDR-1 ZPIZ-2, ZZVZZ, ZMEPIZ-1, ZUTD, ZIUPTD, ZDoh-2, ZMinP itd.).

Novela Zakona o minimalni plači (ZMinP), ki bo v celoti stopila v veljavo 1. 1. 2020, izvzema iz minimalne plače vse dodatke, del plače za delovno uspešnost (povečan obseg dela, plača iz naslova tržne dejavnosti), kar pomeni drastično redefinicijo minimalne plače in v kontekstu z najnižjo osnovo za obračun prispevkov za socialna zavarovanja dodatno zapleta obračun plač. Prav tako redefinicija minimalne plače pred praktike stavlja nove dileme (višina dejanske osnovne plače, osnova za nadomestila plač, osnova za odmero dodatkov itd.). Za delodajalce pa pomeni dvig višine minimalne plače, z izločitvami drugih sestavin plače iz minimalne plače, hudo obremenitev stroškov dela (česar posledice so, za prenekatere osebe javnega prava, lahko nepredvidljive).

Med pomembne novosti je šteti tudi ukinitev M-4 obrazca v letu 2017, ki se v letu 2019 sicer ponovno uvaja, kljub temu pa se ohranja dosedanji, v letu 2017, uveden način poročanja oziroma prijave podatkov o osnovah, obračunanih in plačanih prispevkih ter obdobjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja (prijava podatkov o osnovah). Spremembe načina poročanja podatkov o osnovah so privedle do pomembnih sprememb »Pravilnika o REK obrazcih«. Oblikovane so nove »M« rubrike iREK obrazca. Tako prijavo podatkov o osnovah (letos predpisan nov obrazec M-4) še vedno oblikuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sam, o tem katere prejemke in v kakšnem obsegu in višini vključi v osnove pa se je mogoče seznaniti (ne pa preveriti točnosti) le z vpogledom v informativno osebno evidenco, do katere pa je mogoče dostopati le z digitalnim potrdilom… več o seminarju