PLAČE, NADOMESTILA PLAČ, DRUGI PREJEMKI, POVRAČILA STROŠKOV TER PROBLEMATIKA POROČANJA V RUBRIKAH »M« iREK OBRAZCA
V zadnjih letih je bilo uveljavljenih veliko novih predpisov in sprememb predpisov, ki segajo na področje plač in plačevanja obveznosti iz plač ter povračil stroškov in drugih prejemkov iz DR (ZDR-1 ZPIZ-2, ZZVZZ, ZMEPIZ-1, ZUTD, ZIUPTD, ZDoh-2, ZMinP itd.).
Med pomembne novosti je šteti tudi ukinitev M-4 obrazca v letu 2017, ki se v letu 2019 sicer ponovno uvaja, kljub temu pa se ohranja dosedanji, v letu 2017, uveden način poročanja oziroma prijave podatkov o osnovah, obračunanih in plačanih prispevkih ter obdobjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja (prijava podatkov o osnovah). Spremembe načina poročanja podatkov o osnovah so privedle do pomembnih sprememb »Pravilnika o REK obrazcih«. Oblikovane so nove »M« rubrike iREK obrazca. Tako prijavo podatkov o osnovah (letos predpisan nov obrazec M-4) še vedno oblikuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sam, o tem katere prejemke in v kakšnem obsegu in višini vključi v osnove pa se je mogoče seznaniti (ne pa preveriti točnosti) le z vpogledom v informativno osebno evidenco, do katere pa je mogoče dostopati le z digitalnim potrdilom.
Novela Zakona o minimalni plači (ZMinP-B), ki velja od 1. 1. 2019, izvzema iz minimalne plače dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, od 1. 1. 2020 pa bodo izvzeti vsi dodatki (tudi dodatek za minulo delo) kar pomeni redefinicijo minimalne plače in v kontekstu z najnižjo osnovo za obračun prispevkov za socialna zavarovanja (v letu 2019 56% PLP) dodatno zapleta obračun plač… več o seminarju
LETNI POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV ZA LETO 2019
Poslovno leto se izteka in kot vsako leto se bomo morali tudi letos spoprijeti s popisnimi aktivnostmi. Popis sredstev in obveznosti do virov sredstev za leto 2019 bo izveden po Slovenskih računovodskih standardih (SRS 2016, Ur. l. RS, št. 95/15 in naprej), s katerimi je v okviru računovodskega nadziranja predpisana tudi obvezna inventura – popis (Pravila skrbnega računovodenja – PSR 7,22). Popis (inventura) šteje za enega od ukrepov preverjanja zanesljivosti obračunskih podatkov.
S popisom se v smislu računovodskega nadziranja preverja zanesljivost obračunskih podatkov, ki morajo biti usklajeni z dejanskim stanjem. Stanje sredstev in dolgov – obveznosti do virov sredstev, ki je zavedeno v knjigah, se mora s popisom najmanj enkrat letno uskladiti z dejanskim stanjem.
Za zagotovitev realnih podatkov v letnih poročilih, se sredstva in obveznosti do njihovih virov popišejo, stanja v poslovnih knjigah (knjigovodski podatki) pa se morajo uskladiti s stanji, ugotovljenimi s popisom.
Iz analiz revizijskih poročil izhaja, da se nepravilnosti pri popisu pojavljajo predvsem v postopkih, ki se vodijo pomanjkljivo in to tako od začetka (sprejema odločitve o izvedbi popisa) do pomembnega sprejema odločitve o likvidaciji popisnih razlik in uskladitve knjižnega z dejanskim stanjem. Pisno seminarsko gradivo v obliki obrazcev, ki ga prejmejo udeleženci seminarja, odpravlja vse ugotovljene nepravilnosti.
Ob inventurnih aktivnostih se nujno srečamo tudi z določbami Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Ur. l. RS, št. 13/11 UPB-3 in naprej). Inventurni primanjkljaj šteje kot uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za neposlovne namene (7. čl. ZDDV-1), ki je obdavčljiva, z izjemo primerov, ki jih določata ZDDV-1 in Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.
Da bi vam sicer vsakoletno delo olajšali, smo se v podjetju Aktuar odločili, tako kot vsa leta doslej, organizirati seminar o popisu, na katerem bo popis obravnavan temeljito po posameznih fazah oziroma postopkih, s pisnim gradivom (tudi v elektronski obliki), ki ga bodo prejeli udeleženci, v katerem bo na praktičen način – s praktičnimi primeri ter z obrazci za odločitve v zvezi s popisom, prikazan celoten potek popisa po fazah in tudi po posameznih vrstah sredstev popisa…več o seminarju
